Trening

Trening

Po začetnem pozdravu se najprej izvaja ogrevanje in raztezaje. Temu sledi vadba osnovnih tehnik (kihon), kat in borbe (kumite). Na koncu treninga je umirjanje in zaključni pozdrav.

Zaželjeno je, da karateisti vadijo v organiziranih skupinah najmanj 3 krat na teden . Poleg tega je potrebno še samostojno vaditi vsak dan najmanj 5 -10 minut.

Karateisti imajo različne sposobnosti in napredujejo z različnimi hitrostmi. Zato ni smotrno primerjati tvojega napredka z napredkom drugih karateistov. Ne obupuj, če ti ne gre tako, kot bi želel, saj je zelo verjetno, da delaš veliko bolje, kot sam misliš.

Osnovne tehnike

Osnovne tehnike obsegajo bloke, udarce, sunke in brce. Tehnike se izvajajo v določenih položajih in so lahko povezane z gibanjem, časovnim zaporedjem (timing), pravilno razdaljo, usmerjanjem (targeting) ali pa njihovimi kombinacijami.

Blok izvede preusmerjanje napada. Pri tem se največkrat uporablja podlaket, lahko pa se uporabljajo tudi roke ali noge. Večina blokov se izvaja tako, da se v momentu kontakta zapestje hitro zavrti. S tem se izognemo zoperstavljanju sile s silo ali pa potiskanju, ki prinese veliko izgubo časa. Če pride do kontakta že po zaključeni rotaciji zapestja, potem se blok spremeni v udarec.

Udarci se ponavadi izvajajo s komolcem, podlaktjo, s petjo, s prsti in z odprto roko. To so ponavadi napadalne tehnike, ki pa so tudi zelo učinkovite kot bloki.

Sunki zahtevajo čvrsto stisnjeno pest. Do kontakta pride ponavadi s členkom kazalca in sredinca. Nekaj sunkov pa izvaja kontakt s podaljšanim členkom kazalca ali sredinca. Večina sunkov zahteva hitro rotacijo zapestja neposredno pred kontaktom.

Brce predstavljajo nožne tehnike, kjer največkrat pride do kontakta z nogo, nartjo in golenico. Pred izvedbo brce je potrebno sunkovito dvigniti koleno in ga po izvršeni tehniki vrniti v izhodiščni položaj. Obstajata dve vrsti brc: švrk (keage) in sunek (kekomi).

Ročne in nožne tehnike so enako pomembne in zato zahtevajo enako stopnjo intenzivnosti treninga  (mnogim karateistom se zdijo nožne tehnike težje od ročnih, zato je pomembno, da vadijo nožne tehnike nekoliko bolj intenzivno). Priporočljivo je vaditi enakomerno levo in desno stran (z nekoliko več poudarka na vadbi šibkejše strani).

Na vsaki stopnji bodo karateisti osvajali nove tehnike, ki postopno postajajo vse težje in težje. Večina bo osvajala nove tehnike hitro, nekateri pa bodo za to potrebovali več časa. Pri izvajanju tehnik so dovoljena določena odstopanja glede na zgradbo telesa in s tem povezanimi omejitvami, vendar se od vseh zahteva, da delajo po najboljših močeh.

Borbe (kumite)

Borbe predstavljajo uporabo osnovnih tehnik. Nikakor ne smejo predstavljati strahu ali zaskrbljenosti.

Obstaja pet vrst borb oz. stika s partnerjem: pet koračna borba (gohon kumite), tri koračna borba (sambon kumite), eno koračna borba ippon kumite), pol-prosta borba (jiyu ippon) in prosta borba (jiyu kumite). Prve štiri predstavljajo dogovorjen napad, blok in protinapad. Pri prosti borbi pa lahko vsaka stran napade po svoji želji brez napovedi.

Pet in tri koračna borba zahteva, da stran, ki napada, stopi naprej in udari, stran, ki se brani, pa stopi nazaj in blokira. Stran, ki se brani, izvede protinapad po petem ali tretjem udarcu. Potem pa se vloge zamenjajo. Sta dve seriji napadov, prva v višino glave (jodan) in druga v višini telesa (chudan).

Enokoračna borba udejanja princip, da v karateju ni druge šanse – napadalec ima na razpolago samo en napad in napadeni ima na razpolago samo en blok in protinapad. Dodajo se tudi napadi z brco. Od nivoja sedmi kyu do prvega kyu se zahteva eno koračna borba.

Pol prosta borba (jiyu ippon) se izvaja na podoben način, kot eno koračna, le da se napadalec in branilec prosto gibljeta. Napadalec mora počakati, da pride v položaj, ugoden za napad, to je, da je na pravi razdalji in da je našel odprtino v nasprotnikovi obrambi. Samo nivo shodan (1. dan) zahteva prosto borbo (jiyu kumite).
Neglede na to, kakšna vrsta borbe se izvaja, ni nikoli dovoljen kontakt. Vsi napadi se morajo zaustaviti na kratki razdalji od cilja. Te vrste kontrola predstavlja enega od bistvenih elementov karateja.

Kata

Gichin Funakoshi je Shotokanu zapustil 15 kat, JKA pa jih je dodala še 9.

Vse gibe je potrebno izvajati tako, kot da bi jih izvajali z resničnimi nasprotniki in mora vladati občutek, kot da se izvaja resnična borba. Tako se  v katah lahko izvajajo tehnike, ki bi bile preveč nevarne v realni borbi. Prav tako pa kate učijo napad in obrambo pri večih nasprotnikih.

Na začetku bodo učenci vadili samo eno kato: Heian Shodan. Na vsaki naslednji stopnji bo dodana nova kata. Vendar je potrebno vedno vaditi tudi vse predhodne kate. Prvih pet kat je: Heian Shodan, Heian Nidan, Heian Sandan, Heian Yondan in Heian Godan. Nato se nadaljuje s Tekki Shodan, Tekki Nidan, Tekki Sandan, Bassai-dai, Kanku-dai, Jitte, Hangetsu, Empi, Gankaku in Jion.

Po zadostni vadbi prvih 15 kat, se uvajajo dodatne kate: Bassai-sho, Kanku-sho, Chinte, Unsu, Sochin, Nijushiho, Gojushiho-sho, Gojushiho-dai in Meikyo. Nato se lahko vadi dodatne napredne kate.

Taykyoku Shodan je bila pripravljena kot kata za začetnike.Glede na klasifikacijo kat, so shotokan kate razvite iz Shorin-ryu (Shorin šola) ali iz Shorei-ryu (Shorei šola). Prva poudarja zelo lahke in hitre tehnike, s hitrimi premiki naprej in nazaj. Druga poudarja razvoj fizične sile in moči mišic. Obstaja nejasnost o tem, ali sta Gankaku in Nijushiho Shorin ali Shorei kati.

Zelo pomembno je, da se nauči vsako kato do popolnosti, preden se preide na drugo kato. Pravilno razumevanje vsake kate je veliko bolj pomembno, kot pa površno poznavanje večih kat.

Kiai

Kiai (dobesedno: »krik duha«) je v karateju zelo pomemben. Izvede se z napetjem trebušne prepone in izdihom zraka skozi usta. Tako, da se izvede kratek, oster zvok. Pri tem se ne izgovori beseda »kiai«, temveč nekaj podobnega kot npr. aj, hai, ei … Zvok sam bo drugačen od osebe do osebe. Kiai se uporablja pri osnovnih tehnikah, borbah in pri katah. Njegov namen je tristranski:

  1. dokaz borbenega duha
  2. ustrahovanje nasprotnika
  3. napetje vratnih in trebušnih mišic.

Če se ne izvede močan kiai v odgovarjajočem trenutku, se to smatra kot napaka.
Pri katah sta običajno dva kiai-ja. Kiai pri katah se izvaja v skladu s pravili JKA. Ne smatra se za napako, če se v določenem momentu izvede dodaten, močan kiai, vendar se je potrebno temu izogibati na izpitih in tekmovanjih.

Pri vadbi osnovnih tehnik morajo karateisti zvajati kiai pri vsaki peti (go) in deseti (ju) ponovitvi tehnike.Prav tako je potrebno izvesti kiai pri vsaki zadnji ponovitvi posamezne tehnike, pri obratu in pri vsakem zavzetju oložaja za izvajanje večkratnih tehnik.
Pri napovedanih borbah se izvede kiai pri poslednjem napadu in pri protinapadu. Pri prosti borbi se izvede kiai pri vsakem odločilnem napadu. Noben napad se ne smatra za močnega in odločilnega, če ne vsebuje kiai-ja.
Močan kiai lahko zmede nasprotnika in ustvari odprtino za napad. Prav tako ga lahko uporabimo zato, da bo nasprotnik odskočil ali se umaknil pred izvedbo resničnega napada.

Govori se, da močan kiai lahko zbega ali prestraši nasprotnika in s tem prepreči napad. Nekoč je bila poznana borilna veščina »kiai-jutsu«, ki je bila osnovana na uporabi Kiai-ja. Seveda pa taka dejavnost zahteva izjemno visok nivo borbenega duha.
In končno, kiai pomaga povečati silovitost napada z napetjem odgovarjajočih mišic. Prav tako pomaga nevtralizirati napad  z izdihom zraka, kar napne vrat in trebuh in ga naredi manj občutljivega za izgubo »sape«.

Zadnja posodobitev Ponedeljek, 03 Marec 2014 17:49