Karate

Gichin Funakoshi, utemeljitelj Shotokan karateja, je zagovarjal tezo, da končni cilj karateja ni v zmagi ali porazu, temveč v izpopolnjevanju značaja. Zato lahko predstavimo karate kot šolo samodiscipline, ki vodi v prosvetljenje.

Dobesedno »karate do« pomeni »pot prazne roke«. To vključuje tudi duhovni pomen »očiščenja« samega sebe vseh negativnih namer in ne samo borjenja brez orožja. Zato so principi treninga globlji in jih lahko uporabimo tudi v normalnem življenju.

karate
Karate

Trening karateja vsebuje zelo malo duhovnega učenja. Vendar je močno pričakovanje, da bodo karateisti spoznali duhovna načela s pomočjo zagnane vadbe in veliko vaje. S pomočjo izpolnjevanja tehničnih navodil trenerjev, zgleda starejših karateistov in z natančnim izvajanjem vseh tehnik, lahko karateist razvije globoko razumevanje tako tehnične kot tudi duhovne plati karateja.

V karateju vlada načelo, da ni druge priložnosti. Zato mora karateist vsako tehniko izvajati tako, kot da bi bilo njegovo življenje odvisno od njene uspešne izvedbe. Ta koncept izhaja iz japonske »budo« tradicije »ikken hissatsu«, kar pomeni: » ubiti z enim udarcem«. Vendar je stvaren pomen tega v tem, da se mora karateist popolnoma posvetiti izvajanju vsake tehnike z vso odločnostjo in močjo, brez kakršnega koli oklevanja in strahu pred neuspehom.

Zadnja posodobitev Ponedeljek, 03 Marec 2014 17:49